Kdo smo Alternator?

Projekt Alternator sofinancirajo naslednji partnerji:

  • Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU),
  • Nacionalni inštitut za biologijo (NIB),
  • Institut "Jožef Stefan" (IJS),
  • Kemijski inštitut (KI),
  • Pedagoški inštitut (PEI),
  • Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS),
  • Geološki zavod Slovenije (GeoZS),
  • Inštitut za novejšo zgodovino (INZ),
  • Zavod za gradbeništvo (ZAG),
  • Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes),
  • Inštitut za narodnostna vprašanja (INV),
  • Znanstveno-raziskovalno središče Koper (ZRS Koper),
  • Institut informacijskih znanosti (IZUM),
  • Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS).

Uredništvo

Sabina Autor

Sabina Autor

Urednica

Je magistrica filozofije in zaposlena na Pedagoškem inštitutu. V okviru doktorskega študija filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani se ukvarja z vprašanjem vednosti in njenim položajem danes ter pripravlja doktorsko nalogo z naslovom Transformacije vednosti in dediščina razsvetljenstva. Je članica uredništva revije Šolsko polje in organizacijskega odbora Shoda za znanost. V času študija in vse do zaposlitve na Pedagoškem inštitutu je bila sodelavka Mirovnega inštituta, kjer je delovala predvsem v okviru projekta Delavsko-punkerska univerza (2000–2010), kot sourednica Poročila skupine za spremljanje nestrpnosti (2004–2008) ter sodelavka revije Medijska preža (2003–2008). V letih 2008–2015 je bila tudi članica uredniškega odbora revije KINO!

Helena Dobrovoljc

Helena Dobrovoljc

Urednica

Je raziskovalka in vodja Pravopisne sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ukvarja se s teorijo knjižnega jezika, njegovo normo in kodifikacijo. Je raziskovalka normativnih zadreg različnih družbenih skupin in moderatorka Jezikovne svetovalnice. Svoje raziskovalne trenutke posveča jezikovnim posebnostim, ki zaradi različnih družbenih dejavnikov odstopajo od pričakovanj, norme, sistema in narave jezika. Doktorirala je iz slovenske teorije jezikovne naravnosti.

Anton Gradišek

Anton Gradišek

Urednik

Je doktoriral iz fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani leta 2012. V letih 2012–13 je delal kot podoktorski sodelavec na Korejskem inštitutu za temeljno znanost (angl. Korea Basic Science Institute) v Južni Koreji, v letih 2014–15 pa kot Fulbrightov štipendist na Washingtonovi univerzi v Saint Louisu (angl. Washington University in Saint Louis) v ZDA. Zaposlen je na Institutu "Jožef Stefan" na Odseku za inteligentne sisteme in Odseku za fiziko trdne snovi. Njegova področja zanimanja vključujejo raziskave materialov za vodikove tehnologije, tekoče kristale, uporabo umetne inteligence v medicini in čmrlje.

Arne Hodalič

Arne Hodalič

Urednik fotografije

Je odraščal v Ljubljani, kjer je tudi zaključil študij biologije. Po končani univerzi je pet let delal kot poklicni skiper in potapljač, na jadranski obali na Hrvaškem pa je vodil svoje čartersko podjetje. Njegovo prvo potovanje v Indijo je leta 1989 spremenilo njegovo poklicno kariero, ko so v prestižni švicarski reviji Animan objavili njegove fotografije. Od revije je prejel več kot 20 projektov ter se s svojo kamero podal po svetu. V Parizu se je pridružil agenciji Gamma Press ter delal za francoski tisk. Specializiral se je tudi za podvodno fotografijo, fotografiral je jamarske, jadralske ter pohodne ekspedicije. Med letoma 1994 in 1995 je poročal iz Sarajeva ter Mostarja kot fotoreporter. Leta 2008 je na ALUO, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, prejel priznanje za izstopajoče umetniške dosežke ter postal predavatelj fotografije in fotoreporterstva na Fakulteti za družbene vede in na VIST (Visoki šoli za storitve) v Ljubljani. Trenutno je urednik fotografij slovenske izdaje revije National Geographic.

Matej Huš

Matej Huš

Urednik

Je doktor fizikalne kemije, raziskovalec na Kemijskem inštitutu, stalni strokovni sodelavec RTV Slovenija, Dela, revije Monitor in občasni svetovalec drugih medijev, ko gre za znanost in tehnologijo. V prostem času pri Zvezi za tehniško kulturo Slovenije vodi tekmovanja iz naravoslovja in dijake spremlja na olimpijade. Po doktoratu na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ga je pot najprej vodila na Kemijski inštitut na področje inženirstva, od tam pa na 18-mesečno podoktorsko izpopolnjevanje iz fizike na Tehniško univerzo Chalmers v Göteborg na Švedskem. Po vrnitvi se v njegovem profesionalnem življenju neločljivo prepletajo fizika, kemija, računalništvo in novinarstvo. Moto: Znanost ne sme ostati zaprta v laboratorijih.

Dejan Jontes

Dejan Jontes

Urednik

Je izredni profesor na Katedri za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s kritično analizo novinarstva in popularne kulture ter televizijskimi študijami. Je avtor monografije Novinarstvo kot kultura: Miti in vrednote (2010) in sourednik zbornika prevodov Mediji in občinstva (2012). Njegove nedavne publikacije med drugim vključujejo članke oz. poglavja »Ridiculing the working-class body in post-socialist sitcom« (z A. Trdina, Comedy Studies 2018), »Televizijska občinstva v večkanalnem okolju: fragmentacija, spol in (ne)spremenjena vloga sporeda« (Teorija in praksa 2017) ter »Tehnologija, komuniciranje in monopoli vednosti« (z M. Pušnik in R. Bobnič v H. Innis: Pristranost komuniciranja 2018).

Matjaž Ličer

Matjaž Ličer

Urednik

Je doktoriral iz molekularne fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Poklicno se ukvarja s fizikalno oceanografijo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo. Naneslo je tako, da je na Filozofski fakulteti študiral, na ZRC SAZU pa doktoriral iz filozofije ter za zbirko Historia Scientae Založbe ZRC prevedel Einsteinovo knjigo O posebni in splošni teoriji relativnosti. Rad ima športno plezanje, smučanje izven urejenih smučišč ter analogno fotografijo.

Oto Luthar

Oto Luthar

Urednik

Je raziskovalec in direktor ZRC SAZU. Kot član Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU se ukvarja z zgodovino in politiko zgodovinopisja ter evropsko idejno in kulturno zgodovino. V zadnjem desetletju se je posvečal zgodovini nasilja (uničenje judovske skupnosti v Prekmurju, Slovenke in Slovenci v italijanskih fašističnih taboriščih) in spominu na prvo svetovno vojno.

Gregor Pobežin

Gregor Pobežin

Urednik

Je klasični filolog in profesor za grško in rimsko zgodovino. Poučuje na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, raziskuje pa na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Kot profesor je deloval tudi na drugih ustanovah, mdr. na Univerzi v Zadru, Univerzi v Novi Gorici, še vedno pa deluje tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z raziskovanjem antičnega zgodovinopisja in vprašanjem prežitkov antike; je avtor več izvirnih znanstvenih člankov in avtor ali soavtor več monografij. Gostoval je na številnih mednarodnih konferencah in tujih univerzah in je pobudnik ter organizator vsakoletnega mednarodnega simpozija na temo nove latinitete na Slovenskem z naslovom »Divina – dnevi Andrea Diva iz Justinopolisa«.

Martin Pogačar

Martin Pogačar

Urednik

Je raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Da vseeno ne bi preveč pozabil, se ukvarja s spominom v digitalnih medijskih okoljih, ob tem pa ga zanima predvsem preplet tehnologije, spomina in (post)socializma, kar odpira tudi vprašanja negotovosti sedanjosti in prihodnosti v luči kulture preteklosti. Rad bere znanstveno fantastiko in se navdušuje nad literarno tematizacijo vesoljske sociologije. Naslovi zadnjih nekaj publikacij: »Culture of the past: digital connectivity and dispotentiated futures« (v Digital memory studies: media pasts in transition) ter Media archaeologies, micro-archives and storytelling: re-presencing the past.

Anja Skapin

Anja Skapin

Izvršna urednica

Urednikuje, raziskuje in kdaj tudi kaj napiše. Na ZRC SAZU skrbi za promocijo znanosti, je izvršna urednica Alternatorja ter piše za spletni portal ZRCalnik. Doktorirala je na področju literarnih ved. Njeno raziskovalno delo je osredotočeno na različne ravni tujosti, ki se kažejo v literarnem sistemu, ter na temeljne delovalne procese medkulturnosti v slovenskem literarnem prostoru. Svojo raziskovalno premiso skuša vselej tudi praktično navezati na delovanje slovenskega knjižnega trga in na kritično osvetlitev bralne kulture. Verjame v učinkovitost analognega pisanja in estetsko vzgojo človeka.

Agata Tomažič

Agata Tomažič

Odgovorna urednica

Je pri ZRC SAZU zaposlena kot PRR – promotorka raziskovalnih rezultatov. To pomeni, da skrbi za stike z javnostjo, obvešča novinarje, snuje medijske strategije, ureja portal ZRCalnik in skrbi za podobo ZRC SAZU na družbenih omrežjih Facebook, Twitter in Instagram. Po diplomi iz francoskega jezika s književnostjo in novinarstva se je najprej zaposlila pri časopisu Delo, kjer je več kot desetletje delala kot novinarka in urednica. Leta 2016 je izšel njen prozni prvenec, zbirka kratkih zgodb Česar ne moreš povedati frizerki. Odtlej je izdala še zbirko potopisov Zakaj potujete v take dežele?, roman Tik pod nebom in (v soavtorstvu) žanrski hibrid Blodnik po Istri. Piše kolumne za LUD Literatura in Dnevnik. V uredništvu Alternatorja opravlja naloge odgovorne urednice.