Je magistrica filozofije in zaposlena na Pedagoškem inštitutu. V okviru doktorskega študija filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani se ukvarja z vprašanjem vednosti in njenim položajem danes ter pripravlja doktorsko nalogo z naslovom Transformacije vednosti in dediščina razsvetljenstva. Je članica uredništva revije Šolsko polje in organizacijskega odbora Shoda za znanost. V času študija in vse do zaposlitve na Pedagoškem inštitutu je bila sodelavka Mirovnega inštituta, kjer je delovala predvsem v okviru projekta Delavsko-punkerska univerza (2000–2010), kot sourednica Poročila skupine za spremljanje nestrpnosti (2004–2008) ter sodelavka revije Medijska preža (2003–2008). V letih 2008–2015 je bila tudi članica uredniškega odbora revije KINO!

Je raziskovalka in vodja Pravopisne sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ukvarja se s teorijo knjižnega jezika, njegovo normo in kodifikacijo. Je raziskovalka normativnih zadreg različnih družbenih skupin in moderatorka Jezikovne svetovalnice. Svoje raziskovalne trenutke posveča jezikovnim posebnostim, ki zaradi različnih družbenih dejavnikov odstopajo od pričakovanj, norme, sistema in narave jezika. Doktorirala je iz slovenske teorije jezikovne naravnosti.

Je znanstvena svetnica na ZRS Koper (IFŠ – Inštitut za filozofske študije) in redna profesorica za področje religijskih študij (FF UM in AlmaMater ISH). Ukvarja se predvsem z religijskimi feminizmi, teološkimi ekofeminizmi, medreligijskim dialogom in (ženski) religijski izgradnji miru. Je prejemnica Fulbrightove štipendije za leto 2008–2009 (Univerza Kalifornije, Berkeley). Med letoma 2010 in 2020 je bila članica stalnega strokovnega telesa (nacionalna koordinatorica za področje teologije) Znanstvenega sveta za humanistiko pri ARRS. Od leta 2011 je članica ekspertnega telesa Komisije za ženske v znanosti – sedaj Komisije za enake možnosti pri MIZŠ. Je članica uredniškega odbora znanstvene revije Poligrafi in Monitor ISH.

Je doktoriral iz fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani leta 2012. V letih 2012–13 je delal kot podoktorski sodelavec na Korejskem inštitutu za temeljno znanost (angl. Korea Basic Science Institute) v Južni Koreji, v letih 2014–15 pa kot Fulbrightov štipendist na Washingtonovi univerzi v Saint Louisu (angl. Washington University in Saint Louis) v ZDA. Zaposlen je na Institutu "Jožef Stefan" na Odseku za inteligentne sisteme in Odseku za fiziko trdne snovi. Njegova področja zanimanja vključujejo raziskave materialov za vodikove tehnologije, tekoče kristale, uporabo umetne inteligence v medicini in čmrlje.

Je odraščal v Ljubljani, kjer je tudi zaključil študij biologije. Po končani univerzi je pet let delal kot poklicni skiper in potapljač, na jadranski obali na Hrvaškem pa je vodil svoje čartersko podjetje. Njegovo prvo potovanje v Indijo je leta 1989 spremenilo njegovo poklicno kariero, ko so v prestižni švicarski reviji Animan objavili njegove fotografije. Od revije je prejel več kot 20 projektov ter se s svojo kamero podal po svetu. V Parizu se je pridružil agenciji Gamma Press ter delal za francoski tisk. Specializiral se je tudi za podvodno fotografijo, fotografiral je jamarske, jadralske ter pohodne ekspedicije. Med letoma 1994 in 1995 je poročal iz Sarajeva ter Mostarja kot fotoreporter. Leta 2008 je na ALUO, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, prejel priznanje za izstopajoče umetniške dosežke ter postal predavatelj fotografije in fotoreporterstva na Fakulteti za družbene vede in na VIST (Visoki šoli za storitve) v Ljubljani. Trenutno je urednik fotografij slovenske izdaje revije National Geographic.

Je doktor fizikalne kemije, raziskovalec na Kemijskem inštitutu, stalni strokovni sodelavec RTV Slovenija, Dela, revije Monitor in občasni svetovalec drugih medijev, ko gre za znanost in tehnologijo. V prostem času pri Zvezi za tehniško kulturo Slovenije vodi tekmovanja iz naravoslovja in dijake spremlja na olimpijade. Po doktoratu na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ga je pot najprej vodila na Kemijski inštitut na področje inženirstva, od tam pa na 18-mesečno podoktorsko izpopolnjevanje iz fizike na Tehniško univerzo Chalmers v Göteborg na Švedskem. Po vrnitvi se v njegovem profesionalnem življenju neločljivo prepletajo fizika, kemija, računalništvo in novinarstvo. Moto: Znanost ne sme ostati zaprta v laboratorijih.

Je izredni profesor na Katedri za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s kritično analizo novinarstva in popularne kulture ter televizijskimi študijami. Je avtor monografije Novinarstvo kot kultura: Miti in vrednote (2010) in sourednik zbornika prevodov Mediji in občinstva (2012). Njegove nedavne publikacije med drugim vključujejo članke oziroma poglavja »Ridiculing the working-class body in post-socialist sitcom« (z A. Trdina, Comedy Studies 2018), »Televizijska občinstva v večkanalnem okolju: fragmentacija, spol in (ne)spremenjena vloga sporeda« (Teorija in praksa 2017) ter »Tehnologija, komuniciranje in monopoli vednosti« (z M. Pušnik in R. Bobnič v H. Innis: Pristranost komuniciranja 2018).

Je doktoriral iz molekularne fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Poklicno se ukvarja s fizikalno oceanografijo na Agenciji RS za okolje ter na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo. Naneslo je tako, da je na Filozofski fakulteti študiral, na ZRC SAZU pa doktoriral iz filozofije ter za zbirko Historia Scientae Založbe ZRC prevedel Einsteinovo knjigo O posebni in splošni teoriji relativnosti. Rad ima športno plezanje, smučanje izven urejenih smučišč ter analogno fotografijo.

Je raziskovalec in direktor ZRC SAZU. Kot član Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU se ukvarja z zgodovino in politiko zgodovinopisja ter evropsko idejno in kulturno zgodovino. V zadnjem desetletju se je posvečal zgodovini nasilja (uničenje judovske skupnosti v Prekmurju, Slovenke in Slovenci v italijanskih fašističnih taboriščih) in spominu na prvo svetovno vojno.

Je doktorica umetnostne zgodovine in profesorica slovenskega jezika ter predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in predsednica Znanstvenega sveta ZRC SAZU. Je dobitnica več štipendij (Dunaj, Bamberg, Pariz, Gradec) in priznanja Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva. V letu 2020 je prejela štipendijo JESH (Joint Excellence in Science and Humanities), ki jo podeljuje Avstrijska akademija za znanost. Predava tudi na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Njena raziskovalna področja so srednjeveška umetnost, predvsem arhitektura, ikonografija, monastična umetnost, stensko slikarstvo, umetnostno naročništvo plemiških rodbin, zlasti grofov Celjskih.

Je raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Da vseeno ne bi preveč pozabil, se ukvarja s spominom v digitalnih medijskih okoljih, ob tem pa ga zanima predvsem preplet tehnologije, spomina in (post)socializma, kar odpira tudi vprašanja negotovosti sedanjosti in prihodnosti v luči kulture preteklosti. Rad bere znanstveno fantastiko in se navdušuje nad literarno tematizacijo vesoljske sociologije. Naslovi zadnjih nekaj publikacij: »Culture of the past: digital connectivity and dispotentiated futures« (v Digital memory studies: media pasts in transition) ter Media archaeologies, micro-archives and storytelling: re-presencing the past.

Je doktoriral iz ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in pripravlja drugi doktorat iz matematične statistike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Zaposlen je na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, kot docent predava ekonomske in metodološke predmete na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova področja raziskovanja so predvsem matematična statistika in verjetnost, ekonometrija, kulturna ekonomika ter ekonomika zdravstva in staranja (podatkovna zbirka SHARE). Je sookordinator Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije ter koordinator večjega mednarodnega statističnega projekta YoungStatS.

Urednikuje, raziskuje in kdaj tudi kaj napiše. Na ZRC SAZU deluje v Službi za predstavitev raziskovalnih rezultatov ter opravlja naloge glavne in odgovorne urednice Alternatorja. Doktorirala je na področju literarnih ved. Njeni raziskovalni interesi so potreba po učinkoviti komunikaciji, pisanje zgodb in uporaba pripovedi na različnih področjih človekovega delovanja.