Alternator je spletna revija (ISSN 2712-3510), ki jo pišejo raziskovalci in raziskovalke za vse, ki jih znanost in z njo povezani razmisleki zanimajo. V njem objavljamo prispevke, ki se lotevajo pojavov, odkritij in spoznanj z vseh področij znanosti, ki smo jih razdelili na tri delokroge: narava, družba, tehnika. Sicer pa Alternator skuša presegati običajno polarizacijo med družboslovno-humanističnimi in naravoslovno-tehničnimi znanostmi ter si prizadeva zajeti čim več znanstvenih vsebin »pod eno streho«. Obenem lahko v rubriki, ki smo jo enostavno poimenovali O znanosti, berete malce bolj esejistične razmisleke o znanosti kot delovalnem področju, bodisi o njeni zgodovini, politiki in metodah bodisi o njenih izzivih, praksah in drugih družbenih učinkih.

Spletno mesto Alternator prinaša alternativo sodobnim medijem in omogoča brezplačen dostop do kakovostnih znanstvenih vsebin širokega spektra. Alternator je prvi slovenski spletni portal, ki ga na strokoven, a dostopen način ustvarjajo raziskovalke in raziskovalci, ki skušajo sami približati svoje raziskovalno delo splošni javnosti.

Ker si želimo, da bi naše bralke in bralci brali o znanosti iz prve roke, vabimo vse znanstvenike in znanstvenice, raziskovalke in raziskovalce vseh generacij in nazorov, univerzitetne profesorje in profesorice, da nam v obliki eseja ali zgodbe predstavijo izsledke svojih nedavnih raziskav, nam pomagajo razrešiti kakšno dilemo, morda podajo razmislek o položaju znanosti kot take ter vseh njenih labirintih in delijo z nami tudi kakšno osebno zgodbo bolj polemične narave.

Če ste prebrali do tu, se verjetno že odločate, ali bi svoj osnutek poslali uredništvu. V nadaljevanju so navodila za avtorje in avtorice, ki naj vas nikar ne prestrašijo. Napotkom smo namenili toliko besed le zato, ker želimo, da bi vaš prispevek dosegel čim več ljudi – ne samo z všečki in vidnostjo, temveč predvsem z razumevanjem napisanega oziroma prebranega. Predpogoj vsakega dobrega pisanja je zadostna mera samorefleksije in tako skušamo usmerjati tudi vse naše avtorje in avtorice, ne glede na njihovo znanstveno in strokovno pripadnost. Za vse drugo smo tu uredniki, vaše raziskovalno delo in dobra komunikacija.

Alternator: navodila za uporabo

Slogovni napotki

Besedilo naj bo napisano v razumljivem strokovnem jeziku, primernem za bralca oziroma bralko bodisi z drugega strokovnega področja bodisi z osnovnim razumevanjem obravnavanega področja, zato se ozkemu izraznemu aparatu, ki ni znano v splošnem ali vsaj poljudnoznanstvenem jeziku, izogibamo. Če pa ne gre drugače, pa novejšo terminologijo tudi pojasnimo.

Že od uvoda je ponavadi odvisno, ali bo bralec z vami do konca besedila ali bo nehal brati. V uvodu si lahko dovolite subjektiven pogled, vanj vključite kratko anekdoto ali z bralstvom delite splošno znan pojav, ki je povezan s tematiko vašega prispevka. Vedno je lažje, če se lahko bralec že v uvodu z nečim poistoveti.

Uvod je prostor za neposreden nagovor bralca in potrudite se, da bo ta ostal z vami do konca prispevka. Prispevek mora v nadaljevanju odgovoriti na vsa bistvena vprašanja uspešnega komuniciranja kdo, kaj, kdaj, kje, zakaj in kako. Dejstvo je, da zgodbe tudi znanost naredijo bolj dostopno in privlačno. Tehnične elemente besedila in besede s težko obremenitvijo zato vselej predelajte v povedno obliko, jih postavite v širši družbeni kontekst ter razložite njihov namen, uporabnost, aplikativnost. To bo omogočilo večjo vključenost občinstva, obenem pa boste s tem bralcu razložili, kaj bo tudi sam imel od tega, kar je prebral. Bralcu tako pomagamo uvideti, kako nekaj, kar se mu morda zdi oddaljeno, posredno ali neposredno vpliva tudi nanj. Zato povejte zgodbo, ki zadeva vse nas, predvsem pa razložite, kako nas zadeva.

Besedilo naj bo torej napisano z mislijo na bralca, ne zgolj na kolegice in kolege, ki delujejo na vašem disciplinarnem polju. Pred objavo ga ponudite v kritično branje osebam, katerih mnenje glede pisane besede cenite in jim želite v življenju samo dobro. Sami razumljivost lastnega besedila najlažje preverimo z glasnim branjem. Če se, medtem ko napisano berete, zalotite, da ste izgubili rdečo nit, se bo to zelo verjetno zgodilo tudi bralcu. Prispevek naj se bere kot zgodba in ne kot niz faktov, saj to bralca precej obremeni, posledično pa bo verjetno nad branjem obupal. Avtorje in avtorice naprošamo, naj se izogibajo telegrafskemu slogu in naj besedila ne otežijo s termini brez ustreznih opisov in pojasnil, temveč naj bralca mehko in koherentno vodijo skozi vsebino.

Pri Alternatorju je tako kot povsod v življenju bistveno iskanje ravnovesja: ne smemo povedati premalo in ne smemo povedati preveč. Zadeve moramo poenostaviti do mere, da bralec ne bo dobil občutka, da ga podcenjujemo, obenem pa moramo zadeve razložiti tako, da bodo jasne in razumljive. Ne bojte se tematike predstaviti preprosto, vendar bodite specifični in dosledni. Primer: »Biološke lastnosti tumorja so bile mitoze 3 in MIB vsaj 60 %.« Ta podatek laičnemu bralcu ne pove prav veliko, lahko pa mu razumevanje napisanega omogočimo z naslednjim pojasnilom: »Biološke značilnosti tumorja kažejo, da se večje število rakavih celic (odstotek celic, ki se nekontrolirano delijo) deli z večjo hitrostjo (stopnja mitoze).«

Obenem tudi predlagamo, da za razumevanje manj pomembne kemijske, fizikalne, matematične formule in enačbe, kompleksna imena raznih spojin (npr. sfingolipidi) ipd. v večji meri odstranite iz besedila, saj bodo bralca prej ohromili, kot obogatili. Pomagajte si z glasnim branjem zapisanega in tako tudi napišite. V besedilu raje predstavite tisto, kar je za temo članka bistveno, in sicer njihove mehanizme, vedênje, učinke in uporabnost.

Vedno poiščite način, da uvod in zaključek povežete na lep in smiseln način ter s tem zaključite pripovedni lok besedila. Bralec bo tako odšel v svet z novim dognanjem, znanjem, upanjem ali morebiti celo moralnim očiščenjem.

Naslov prispevka naj ne bo predolg (idealna dolžina je 8 besed), hkrati pa naj zbudi radovednost. Primerni so tudi manj nevtralni naslovi, ki padejo v oči, npr. besedne igre, parafraze naslovov znanih knjig, filmov, pesmi in podobno. Naslov izberete tako, da skušate v eni povedi zajeti bistvo vašega prispevka.

Med pisanjem uporabljajte preprost jezik. Dobrodošle so metafore in analogije; predvsem s slednjimi lahko denimo pojasnite kompleksen pojav z nekim podobnim mehanizmom delovanja, ki ga poznamo iz vsakdana. Slovenščina ima veliko prednosti pri izražanju, zato smo uredniki slogovno kdaj malce sitni, ne zamerite nam. Raje vidimo, da uporabljate tvornik (glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja: Opravili smo nalogo.) namesto trpnika (glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja: Naloga je bila opravljena.). Izogibajte se kalkom iz angleščine, ki so vedno pogostejši v slovenskem jeziku: npr. indikator → pokazatelj, kazalnik. Če se stavek vleče že v četrto vrstico, ga prekinite s piko in začnite novega.

Jezik je orodje za sporazumevanje in – tako kot za vsako orodje – tudi zanj velja, da je delo z njim učinkovitejše, če imamo ob sebi ustrezne priročnike. Vsi, ki vam lahko olajšajo delo, so dostopni tudi na portalu Fran, zelo uporaben je Sinonimni slovar, ki vas lahko odreši zadreg ponavljanja istih besed. Uporabite lahko tudi Slovar sopomenk na portalu CJVT. Alternator upošteva pravopisna pravila, vsako besedilo pa je pred objavo poslano še pod ostro oko lektorice. Če ste v dvomih glede prevoda nove besede, se lahko obrnete tudi na Terminološko svetovalnico, v kateri bodo vašo težavo razrešili v približno enem tednu.

Tehnični napotki

1. Objavljamo krajše in daljše prispevke – krajši naj štejejo največ 1000 besed, daljši naj ne presegajo 2000 besed.

2. Vsak prispevek je opremljen s fotografijo, ki je tudi naslovna fotografija zapisa. Fotografijo lahko prispeva avtor sam, lahko pa uredništvu poda predloge slik, ki najbolje ponazarjajo vsebino prispevka. Na koncu bo urednik fotografije izbral najustreznejšo. Urednik bo fotografije črpal bodisi iz svojega arhiva bodisi iz drugih preverjenih virov. Če je avtor fotografijo posnel sam, mora navesti, pod kakšno licenco jo je pripravljen objaviti, drugače se predpostavlja objava z isto licenco kot za objavo besedila (CC BY-NC-ND 4.0). Če bo avtor uporabil fotografijo tretje osebe (čemur naj se skuša izogniti), mora pred objavo priložiti dovoljenje za prenos licence. Če tega ne stori, se uredništvo sklicuje na 8. člen pogodbe avtorske pogodbe, ki pravi takole: »Avtor naročniku zagotavlja, da z uporabo avtorskega dela ne bo prišlo do kršitev avtorskih ali kakršnihkoli drugih pravic tretjih oseb. Če bi tretje osebe zaradi kršitev svojih pravic, izvirajočih iz avtorskega dela, zoper naročnika vložile kakršnekoli denarne ali nedenarne zahtevke, avtor odgovarja naročniku za nastalo škodo in bo namesto njega ali skupaj z njim vstopil v morebitne sodne in druge postopke, povezane z zahtevki, ki jih bodo zoper naročnika sprožile tretje osebe.«

• Za slikovno gradivo v prispevku je odgovoren avtor sam – uredništvo poskrbi le za naslovno ilustracijo prispevka.

3. Naslov prispevka naj ne bo daljši od 80 znakov oziroma naj ne presega 10 besed. Maksimalna dolžina za mednaslov je 60 znakov. Podpisi pod slikami in grafi naj ne presegajo dolžine 200 znakov (vse s presledki).

4. Pri izbiri grafičnih ponazoritev (grafikoni, slike, preglednice) je treba imeti pred očmi nestrokovnjaka oziroma nestrokovnjakinjo, zato naj bo slika povedna sama po sebi. Če bo bralec težko razbral bistvo grafičnega prikaza, je grafično vsebino bolje povzeti v besedilu z nekaj besedami. Če se da vsebino povedati v enem stavku, graf ni potreben. Če je bil graf, ki ga uporabite, že kje objavljen, je treba za dovoljenje za ponovno objavo prositi založnika, pri katerem je bil prispevek z grafom predhodno objavljen. Če je grafični prikaz objavljen na spletu (npr. na strani Nase) in je vsebina prosto dostopna, naj bo jasno naveden vir. Obstoječi graf lahko predelate, mu kaj dodate ali pa ga narišete na novo – v tem primeru je treba navesti primarno referenco z zapisom povzeto po ali prirejeno po. Grafov naj ne bo preveč; za dolžino Alternatorjevih prispevkov do 2000 besed zadoščajo tri do štiri, za dolžino do 1000 besed pa do dve grafični ponazoritvi.

• Slike in grafične ponazoritve pošljite ločeno v datoteki, odprti za urejanje, in v višji ločljivosti. Fonti na sliki naj bodo Arial ali Calibri.

5. Izogibajte se nestandardnim pisnim znamenjem, kot so formule, ulomki, simboli za integrale ter podobna dvignjena in spuščena znamenja. Kemijske formule in spojine skušajte izpisati s polnim imenom (NaCl → natrijev klorid). Obenem boste z izogibanjem tovrstnim zapisom izboljšali uporabniško izkušnjo v primeru uporabe eBralca, tj. sintetizatorja govora, ki je omogočen vsakemu prispevku.

6. Način objavljanja na spletnem mestu Alternatorja ne predvideva pisanja sprotnih opomb. Tovrstna pojasnila je smiselno vključiti v besedilo kot pojasnilo, enciklopedično zastranitev ali pa jih opremiti s hiperpovezavo, ki s klikom popelje do besedila oziroma dodatnega pojasnila na spletu.

7. Glede citiranja in navajanja virov upoštevajte naslednja pravila:

Dobesednemu navajanju se izogibamo. Če je to vseeno neizogibno, naj citatov ne bo preveč. Ugotovitve drugih umov raje povzemajte s preoblikovanjem izvornega besedila kot pa z dobesednimi navedki. Ne nizajte citatov samo zato, da bi izpadli načitani; vsak citat mora biti smiselno izpeljan in postavljen v kontekst.

• Naslove knjig, zbirk, zbornikov ipd. navajajte v ležečem tisku: Zločin in kazen.
• V oklepaju s podatki o viru navedite priimek avtorja oziroma avtorice in letnico brez ločil: (Novak 2019).
• Dobesedni navedek je v besedilu označen s srednjimi narekovaji »…«, citat znotraj citata pa z enojnimi '…'.
• Povzeto besedilo je brez narekovajev. Na koncu prav tako sledi oklepaj s podatki o viru.
• Če je avtor že omenjen v tekočem besedilu, v oklepaju ne navedete priimka, temveč le letnico izdaje publikacije.
• Če je citat (vendarle upamo, da ne bo) daljši od štirih vrstic, je izločen iz besedila v samostojen odstavek brez narekovajev in odstavčno zamaknjen.
• Če ima delo dva avtorja, navedete oba in letnico: (Novak in Zupančič 2018). Če ima delo tri ali več avtorjev, navedete samo prvega in dodate okrajšavo idr. ter letnico: (Zupančič idr. 2021).
• Vrivke v citat umestite v oglate oklepaje [abcčdefgh].
• Izpuste iz citata označite s tremi pikami v oglatih oklepajih […].
• Uporabljajte zanesljive vire!

Ker objava na spletnem mestu Alternatorja ne predvideva seznama virov na koncu prispevka, vas naprošamo, da kjer je mogoče, ime avtorja oziroma avtorice opremite s hiperpovezavo na njegovo oziroma njeno delo. To je lahko povezava na knjižnični informacijski sistem COBISS, na stran založnika (npr. Judson 2018), pri katerem je delo izšlo, na Digitalno knjižnico Slovenije dLib ali katero koli drugo stran z zanesljivim arhivom. Ravno tako v besedilu s hiperpovezavo označite ime avtorja, ki bo pripeljala do članka, prosto dostopnega na spletu (npr. Brook idr. 2023). Še raje pa vidimo, če s hiperpovezavo označite kar besedo ali besedno zvezo, ki bo privedla do vira izvorne ideje ali bralcu dodatno pojasnila podatek/pojem/termin/ugotovitev: »Prve maske za enkratno uporabo, kot jih poznamo danes, so bile narejene šele v šestdesetih letih dvajsetega stoletja in so kmalu postale nepogrešljiv del varovalne opreme delavcev v zdravstvu.«

Hiperpovezave naj bodo – kjer je to mogoče – podane s standardizirano povezavo do identifikatorja digitalnega objekta (DOI). Dokument namreč s tem ohrani svoj edinstven alfanumerični identifikator celotno življenjsko obdobje, kar pomeni, da je ta povezava trajno dostopna in obenem tudi najbolj stabilna. Hkrati boste z dosledno uporabo DOI omogočili natančno navajanje v akademskem in strokovnem kontekstu. Primer: https://doi.org/10.3986/alternator.2023.19 namesto https://www.alternator.science/sl/daljse/in-memoriam-aaron-swartz-eticni-heker-ki-je-verjel-v-odprti-dostop/

• Prispevku vselej priložite klasičen seznam referenc v dokumentu Word, saj ga potrebujemo za registracijo povezave DOI.

Splošne informacije glede objave besedil

Prispevki ne bodo recenzirani, bodo pa uredniško pregledani.

Vsi prispevki bodo objavljeni pod licenco »Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav« (CC BY-NC-ND 4.0), kar pomeni, da je ob priznanju (navedbi) avtorstva dovoljeno reproduciranje in distribuiranje, ne pa tudi predelava, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti za komercialni namen. Enako velja za vse slikovno in grafično gradivo v prispevku, v kolikor ni s strani avtorja oziroma avtorice slike navedeno drugače.

Z avtorjem se sklene avtorska pogodba, iz katere je razvidno, da avtor soglaša s prenosom avtorskih pravic na naročnika (v tem primeru je to ZRC SAZU, ki je izdajatelj medija), z objavo prispevka na spletni strani Alternatorja (www.alternator.science) in odprtim dostopom pod licenco CC BY-NC-ND 4.0.

Vsak avtor naj pošlje tudi kratko predstavitveno besedilo o sebi, ki naj ne presega 100 besed, ter svojo fotografijo. Fotografija naj bo z obrazom naprej in čim višje ločljivosti, posneta v svetli senci in na nevtralnem ozadju brez motečih faktorjev. Pri fotografiji si uredništvo pridržuje pravico do stilskih popravkov zavoljo celostne podobe spletne strani Alternatorja.

Uredništvo si pridržuje pravico do sprememb zapisov, ki odstopajo od tehničnih in slogovnih zahtev uredništva. Uredniško obdelano besedilo vam bomo poslali v ogled in odobritev, po objavi na spletu pa naknadno vnašanje popravkov ne bo več mogoče.

Objavljamo prispevke v slovenščini ali v angleščini. Prispevkov iz tujih jezikov ne prevajamo v slovenščino. Ob utemeljenih izrednih situacijah lahko prispevke v slovenskem jeziku prevedemo v angleščino (ali obratno). Ravno tako je lahko v izrednih situacijah prispevek slovenskega avtorja oddan v angleškem jeziku. Jezikovne preglede besedil in prevode zagotovi revija.

Uredništvo si pridržuje pravico, da neustrezno spisane prispevke zavrne oziroma zavrača, dokler niso usklajeni s smernicami pisanja za revijo Alternator.

Ob morebitnih vprašanjih pišite uredništvu Alternatorja na e-naslov urednistvo@alternator.science.